Kavkaz, Elbrus od 22.04. do 29. 04. 2005 – Drago Kavnik

Lanska zavrnitev Elbrusa je nekatere ponovno vzpodbudila, da so se odpravili tudi letos v Kavkaz z željo priti na vrh Elbrusa s 5642 m najvišjega vrha Evrope.

Na pot je šlo deset udeležencev, od tega trije člani lanske odprave in organizator Dušan (DUMO). Poročilo glede poti in organizacije se kaj bistveno ne razlikuje od lanskega. Vendar, če ne bi bili tako veliki optimisti, ne bi uspeli. Sam nisem bil med njimi, ko pa je bila vremenska napoved katastrofalna. In to za štirinajst dni naprej!

Štirje slovenski povratniki s poti proti vrhu so nas še dodatno omajali, glede vremena in pogojev na gori. Led, sneg, velikanski veter, megla in mraz so jih zavrnili na višini 5300 m. Pa še to: hojo jim je omogočil s smučmi na nahrbtnikih gor in dol le GPS!

Vsaka aklimatizacijska tura se je začela v dolini z dežjem, višje gori pa s sneženjem. Neko noč je tudi v "dolini" (2350 m) padlo 10 cm snega. Pa bodi dobre volje!? In je šlo: uspeli smo z vsemi tremi planiranimi treningi: na 3500 m, na 4100 m, na 4650 m (šest s turnimi smučmi, štirje "peš" na vseh aklimatizacijah) in nato še na vrh - na 5642 m visok Elbrus se nas je povzpelo šest in dva vodnika (dva s turnimi smučmi na sedlo – 5380 m, in dol, ostali smučarji od Pastukhovih skal – 4650 m v dolino). Med hojo na vrh je bilo minus 12°C, na vrhu pa le minus 2,5°C, brez omembe vrednega vetra, vidljivost je bila slaba, vendar sončno.

Koncem marca se je smrtno ponesrečil španski gornik, Norvežan je pomrznil, še eden pa zdrsnil po ledni strmini. Tudi Alik, naš vodnik na vrh, je gorski reševalec, je pri tem pomrznil. Vremenske razmere in pogoji na gori se nenehno spreminjajo, tako da ni mogoče biti sto odstotno prepričan v uspeh. Še dan, dva pred našim prihodom so bile razmere skrajno nemogoče, ob našem poskusu pa za hojo in smučanje idealne!

Na obisk Elbrusa se odpravljajo tudi taki planinci, ki niso najbolje pripravljeni, ne psihično in ne fizično. Običajno za neuspeh krivijo organizatorja ali pa vodnike. Vendar ti niso dolžni, čeprav so plačani, nositi ali kako drugače spraviti ljudi na pot, ki zahteva tudi kaj več kot pa plačilo. Vsak je na taki poti sam sebi dokaz o pripravljenosti za tako goro. Elbrus ni gora, ki sprejme vsakogar kadar koli! Razume se, da ne govorimo o alpinistih ali kako drugače šolanih gornikih z raznimi potrdili. Teorija med pohodom odpade!

Nasvet: na to področje ob tem času naj vzamejo bodoči "osvajalci" s seboj turne smuči (če turno smučajo oz., če imajo tako opremo in z dovolj znanja) ali pa krplje. Ostala visokogorska oprema je tako ali tako obvezna! Še vedno je mogoče opremo pustiti v dolini, če se kaj zalomi.