OBČNI ZBOR NAŠEGA ALPINISTIČNEGA ODSEKA

Tudi to leto smo za kraj našega srečanja izbrali kočo na Grohatu pod Raduho.

Po pogovoru z oskrbnikom, smo imeli zagotovljeno spanje, prehrano in krasno sončno vreme.

Nekateri so tja pohiteli že v petek, 10.12.2004, večina v soboto zjutraj, nekaj pa se nam jih je pridružilo šele zvečer. Z avtomobili smo se, s pomočjo snežnih verih, pripeljali do kmetije Bukovnik, tisti pa, ki uživajo v hoji ali pa verig niso imeli, pa so avte pustili nižje, na odcepu za Logarsko dolino. V lepem sončnem vremenu, videle so se Karavanke Julijci in gore v Avstriji, smo se skozi gozd odpravili na Grohat. Stari, mladi, pa najbolj stari, vsi smo uživali v okolju, ki nam je tako blizu. Toliko lepega smo doživeli v teh gorah. Po počitku na koči smo se lotili dela. V planu dela so bo li namreč praktični izpiti za mlajše in starejše pripravnike in začetni zimski tečaj za nove tečajnike. Šest kandidatov za starejše pripravnike je oblikovalo tri naveze,ki so se ob spremstvu alpinističnih inštruktorjev napotili v grape Laneža. Tam so morali pokazati vso praktično znanje iz letne in zimske tehnike. Pet kandidatov za mlajše pripravnike sta prevzela dva alpinistična inštruktorja in jih prav tako povedla pod ostenje Laneža, kjer so obdelali letno tehniko in začetno zimsko. Tečajniki so se na varnem področju spoznavali s posebnostmi zime v gorah. Poizkusili so hojo z derezami in cepinom, zaustavljanje po zdrsu in se seznanili s preverjanjem snežne odeje in uporabo lavinske žolne.

Nekateri, oproščeni obveznosti pri »pouku«, pa so že ta dan opravili pristop na vrh Raduhe. Bolj segreta, Marko Renčelj in David Lešnik, sta se šla hladit v steno Male Raduhe, kjer sta preplezala smer »Z«. Razmere za vse niso bile idealne, ampak zelo dobre. S preplezanimi grapami v Lanežu, pristopi na Raduho in vzponom v steni smo še skoraj izpolnini polovico plana. Zadnji smo se v kočo vrnili šele v mraku.

Kar petdeset se nas je zbralo, članov našega odseka, znancev in prijateljev. Stane hudej nas je presenetil in na zbor pripeljal celo prijateljico iz Peruja.

Po res okusni večerji smo ob 18.30 začeli z uradnim zborom. Sklepčnosti ni bilo potrebno preverjati, saj smo bili prisotni skoraj vsi člani našega odseka.

Najprej so bila podana poročila načelnika, gospodarja, vodje šole in vodje informatike. Kot po navadi po teh poročilih ni bilo kakšnih obširnih razprav, kar je verjetno posledica dobrega dela vodstva odseka ali straha pred nastopom. Kakorkoli že, iz pozitivne ocene dela, je sledila razrešnica starega načelnika in upravnega odbora. Ker je zaspala kampanija za novo vodstvo ali pa iz strahu pred »Gadafijem« je bil še za eno leto ponovno izvoljen za načelnika Andrej Napotnik, za namestnika pa Blaž Navršnik. V upravnem odboru bodo delovali še: gospodar Beno Vajdič, pomočnik gospodarja Ivo Pešl, vodja šole Niko Šumnik in vodja propagande Marko Renčelj.

Za ta večer pa smo morali sestaviti še posebej spoštovano komisijo in sicer za sprejem kandidatov, ki bi naj prestopili med mlajše in starejše pripravnike. Vsestransko izobražene in tehnično podkovane kandidate je za sodno dvorano pripravil starosta Sloki. Potrudili so se tudi kandidati in za to svečanost pripravili tudi Slokija in rablja Miča. Pred komisijo so ju prinesli lepo na stolih, le malo so ju morali privezati. Ju je bilo strah višine.

Kar dolge tri ure so se kandidati borili s strogo komisijo a so premagali tudi to oviro. Tako lahko objavimo rezultate tega dvoboja oziroma mnogoboja, saj smo bili skoraj vsi v komisiji in včasih med kandidati.

Tako so prestopili med mlajše pripravnike: Petra Brdnik, Karmen Razlag, Damjan Karba, Mojca Hribar in Janez Semlak,

Med starejše pripravnike pa so prestopili: Ivo Pešl, Luka Juhart, Jožica Meglič, Boštjan Založnik, Nejc Gomilšek in Aleš Rokavec. Vsem čestitamo za uspešno napredovanje in jim želimo veliko čudovitih gorskih tur.

Še dolgo v noč smo proslavljali svoje zmage, v nedeljo pa smo večina že bili pripravljeni za nove podvige. O plezanju in pristopih govorimo. Tečajniki pod vodstvom Bena Vajdiča in Davorina Gomilška so opravili pristop na Raduho, kamor so se napotili še mnogi drugi. Nekateri pa smo uživali še v grapah Laneža.

Popoldan po drugi uri so še zadnji udeleženci tega zbora zapustili Grogat in se napotili v dolino.

V zadovoljstvo vseh lahko ugotovimo, da je naše srečanje popolnoma uspelo, za kar so zaslužni vsi udeleženci in pa seveda osebje v koči, ki je skrbelo za naše dobro počutje.

Andrej Napotnik