TAMOVCI SMO IMELI OBČNI ZBOR

Vikend 10. in 11. decembra so skoraj vsi člani AO PD TAM preživeli na Grohatu pod Raduho. Prvi so oskrbnika Žikija pozdravili že v petek, večina pa se je iz Maribora odpravila v soboto zjutraj. Kot po navadi so avti ostali pri Bukovniku, naprej pa je bilo treba peš ali pa s turnimi smučmi. Po počitku v koči in toplem čaju je bilo treba zopet ven na sneg in v skalo. Sedem kandidatov je morala krepko garati, da so opravili praktični izpit za starejšega oziroma mlajšega pripravnika. Med sneženjem in v precejšnem mrazu so morali pokazati vse svoje znanje iz letne in zimske tehnike.

Nekateri uživači ali pa garači so se potrudili po globokem snegu do Durc in se nazaj spustili s smučmi ali s snežno desko.

Premražene je ponovno v zavetje sprejela koča na Grohatu. Tam se je ostalim do večera pridružilo še več članov našega odseka in prijateljev iz AAO Kozjak. Večer je bil rezerviran za občni zbor. Najprej se je bilo potrebno podložiti na ta ali oni način, nato pa se je zbor lahko uradno začel. V odsotnosti načelnika, baje je imel angino, je zbor uspešno vodil njegov namestnik Blaž Navršnik. Po pregledu poročil načelnika, vodje šole, gospodarja in vodje informatike je bila odprta razprava. Iz poročil in iz razprave, se je dalo sklepati, da smo v preteklem letu bili uspešni, da smo delali dobro za kar je delno zaslužno tudi vodstvo odseka. Zato je bila temu vodstvu v sestavi:

Andrej Napotnik načelnik

Blaž Navršnik namestnik načelnika

Niko Šumnik vodja šole

Beno Vajdič gospodar

Ivo Pešl namestnik gospodarja

Marko Renčelj informatika

soglasno dana razrešnica in že v naslednji točki ponujena možnost za podaljšanje delovnega razmerja še za eno leto. Predlagani člani so takšno mamljivo ponudbo vsekakor morali sprejeli, zbor pa je to odločitev soglasno potrdil.

Po tem resnem delu je sledil še bolj resen in težak del predvsem za novo pečene mlajše in starejše pripravnike. Stopiti so morali namreč pred spoštovano komisijo in odgovarjati na »zelo težka« vprašanja. Naj so se še tako trudili in potili, vse je šlo narobe. Število udarcev je bilo vedno večje. Pri tej komisiji veljata namreč dve nepisani pravili:

A. Komisija ima vedno prav

B. Kadar komisija nima prav, velja točka A

Vseeno pa so na koncu naslednji kandidati le pridobili nove nazive. Starejša pripravnica je postala Mojca Hribar, mlajši pripravniki pa Maja Lobnik, Tadej Založnik, Marjan Horvat, Ana Sirk, Roland Volmut, Gorazd Čretnik in Robert Detiček.

Čestitke vsem in mnogo lepih doživetij v gorah.

Zmago je bilo treba proslaviti. Pri tem pa so jim pomagali starejši člani in tudi veterani. Sobota se je že krepko prevesila v nedeljo, ko so zadnji utrujeni bojevniki odhajali na skupna ležišča. Zato pa ta dan ni bilo zelo dolge kolone proti Durcam. Vendar jih je nekaj le zmoglo to pot in nato še naprej na vrh Raduhe, štirje s smučmi in trije peš.

Tura se prične in konča doma, učimo mlade. Tako se je brez zapletov in v zadovoljstvo vseh končalo tudi to naše srečanje pod Raduho.

Po pripovedovanju na zboru prisotnih zapisal Andrej Napotnik